Gospod nas je popeljal v notranjost že dolgo ne videnega. Veliko nam je pokazal in odgovarjal na vsa naša radovedno zastavljena vprašanja. Res se je potrudil in na otrokom razumljiv način večkrat ponovil odgovore. Tudi vzgojiteljici sva se naučili in spoznali nekaj novega. Vsega v notranjosti smo se lahko dotaknili – tudi že zmletega žita v lesenih posodah. Beli smo bili od moke, kar jo je še ostalo. Poskušali premakniti bel in črn mlinski kamen – seveda je bilo za vse nas skupaj, mnogo pretežko. Ampak tak kamen mora mlinar, pred mletjem žita, pravilno namestiti čisto sam. Ugotovili smo, da je poleg znanja za mletje žita, potrebna tudi moč.
Ogledali smo si tudi zunanjost edinega še ohranjenega delujočega mlina v Sloveniji, zgrajenega nad naravnim požiralnikom. Gospod Karol nam je povedal, zakaj mlinsko kolo trenutno ne dela in ne melje žita, da pa se ga bo sam lotil popraviti in ga ponovno spraviti v pogon.
Upamo, da popravilo gospodu uspe in da si bo lahko še veliko generacij ogledovalo in se učilo o tako pomembni vsebini naše preteklosti.
Tekst in foto: Sonja Dremelj
